Predstavljajte si naslednjo situacijo.
Otrok v kopalnici najde neko nevarno kemikalijo (npr. detergent) in jo zaužije. Starši otroka takoj odpeljejo k zdravniku in mu pokažejo embalažo detergenta, ki ga je njihov otrok zaužil. Zdravnik se iz etikete trudi razbrati podatke o tem, katere nevarne snovi ta kemikalija vsebuje, da se bo lahko odločil za pravilno zdravljenje.
In tukaj trči ob zid.
Etiketa namreč ne vsebuje vseh potrebnih informacij za zanesljivo in učinkovito ukrepanje. Zato se začne iskanje ustreznega varnostnega lista (v nadaljevanju VL).Pri iskanju le-tega sta možna dva scenarija.
Prvič, idealni primer, kjer je vse tako, kot si lahko samo želimo.
Trgovsko ime in besedilo na etiketi kemikalije se ujemata s trgovskim imenom in vsebino v VL. Trgovsko ime je enako imenu v informacijskem sistemu ISK (Informacijski sistem za kemikalije), kjer je ta kemikalija prijavljena. Do ISK-ja pa ima dostop tudi Center za zastrupitve. V tem primeru bi zdravnik ali toksikolog takoj vedel, s katero kemikalijo ima opravka.
Res je sicer, da v VL 100 % sestava ni navedena, so pa navedene nevarne snovi in njihove nevarne lastnosti. Tako lahko zdravnik npr. iz VL razbere LD-vrednosti (lethal dose oz. smrtna doza), kar mu omogoča oceno nevarnosti (koliko zaužite količine nevarne snovi je škodljive ali celo smrtne za človeka). Ta ocena nevarnosti potem predstavlja podlago za ustrezno ukrepanje oz. zdravljenje.
Kaj pa, če se stvari ne odvijajo tako idealno (in, roko na srce, v resničnem življenju le malokrat se)?
Recimo, da se VL-ja sploh ne najde. Ali da se podatki na etiketi razlikujejo od podatkov na VL. Ali pa, da se ime na etiketi razlikuje od imena na VL. Pod katerim imenom sedaj iskati v sistemu ISK in kaj storiti v primeru, če nobeno od imen ni zavedeno v ISK sistemu?
V takem primeru pretok in dostopnost pravih informacij nista zagotovljena.
Trenutni ISK-sistem sporočanja podatkov služi zgolj v opisanem idealnem primeru. Žal je ta scenarij v praksi redek. Pa še v takem primeru je potrebno veliko znanja in še več časa za oceno nevarnosti in ukrepov.
Zato je uredba CLP določila kodo UFI (več o tej kodi si lahko preberete v tem prispevku), ki omenjene omejitve presega. Eden od obveznih elementov etikete je sedaj poleg trgovskega imena še koda UFI.
S kodo UFI omogočimo strokovnemu osebju (kot so zdravniki ali toksikologi) takojšen dostop do pravih informacij glede nevarnih lastnostih kemikalij S tem je zagotovljena osnova za takojšnjo in ustrezno nujno zdravstveno pomoč.
Poglejmo, kaj bi navedba kode UFI na embalaži detergenta pomenila za situacijo iz začetka tega prispevka.
Zdravnik bi pristojnemu centru za zastrupitve posredoval kodo UFI, navedeno na embalaži. Center za zastrupitve ima dostop do baze PCN, v kateri so na voljo vse informacije o nevarnih lastnostih zaužite kemikalije (in bi tako hitro podal nujne informacije za ustrezno ukrepanje. Z UFI kodo in PCN notifikacijo je dosežena pretočnost pravih informacij in primerno ukrepanje v kritičnih trenutkih.
Če ne veste, kje bi začeli, ali pa nimate časa, da bi to pretočnost informacij o nevarnih lastnostih vaših kemikalij s PCN notifikacijo učinkovito in pravilno izvedli (in tudi posodabljali), je morda čas, da mi pišete na simona.miklavcic@bens-consulting.eu.
bojan.dimic@bens-consulting.eu
Nazaj
